»Lep in blag je ta poklic! Ali miloščine ne prosim zase, pač pa za, ki nosi na telesu svojem toliko ran, da jih niti ni toliko imel v najhujši svoji nesreči; ki je prelil že toliko solza, da bi se napolnilo z njim jezero; za, ki je tako nesrečen, da se joče zemlja sama pod njim!« »Kdo je to?« vpraša sočutno.