Toda moje srce je mehko, in kjer sem videl v resnici potrebo, delil sem vedno s polno roko, ker je nam ravno dan poklic, celiti rane in brisati solze!« »Lep in blag je ta poklic! Ali miloščine ne prosim zase, pač pa za, ki nosi na telesu svojem toliko ran, da jih niti ni toliko imel v najhujši svoji nesreči; ki je prelil že toliko solza, da bi se napolnilo z njim jezero; za, ki je tako nesrečen, da se joče zemlja sama pod njim!«