Obračal se je po cerkvi ter prešteval s trakovi in venci olepšane otroške glavice. Tudi bele je pričel šteti ‒ ali končno je vendar zopet dospel s pogledom do širokega okna, kjer je kakor kip nepremično stala kontesa. In zopet se mu je dozdevalo, da ga opazuje mrzlo njeno oko.