Vtis tega kraja je bil čuden, nevesel, in to tem bolj, ker se je iz gozdov oglašal, z melanholično zavitimi glasovi, zbirajoč čredo okrog pastirja. V sredi te pustinje pa se je tiščalo štacijsko moderno poslopje, kakor da bi bila kultura prav hitro stopala tod mimo ter v hitrici pustila to svoje znamenje za seboj! Žvižg ‒ in hlapon oddrdra dalje po dolini.