Nekaj časa je sicer skrivala, sramežljivo skrivala razburjeno lice, ali viri nam pripovedujejo, da se je potem, ko jo je nosil po slabi stezi in ji rahlo govoril sladke in mehke besede, bila kmalu umirila ter se mu oklenila okrog vrata, naslonila se z drobno glavico na njegovo ramo, zatisnila si oči in poslušala, kar ji je govoril. Viri nam še pripovedujejo, da se je vdala, prav čisto vdala v svojo usodo! In ko je prišel Lesovéj na mesto, kjer so veje globoko visele na stezo, tako globoko, da je moral ukloniti svojo glavo, poljubil je pri tem vroče dekletovo lice.