»Resnice vam nisem govoril, gospod Lesovéj,« prične oni na novo z zamolklim glasom, »resnice vam nisem govoril, trdeč, da me v življenju ni ljubil nikdo! Kakor v sanjah se je še spominjam nje, ki je nekdaj sijala s son cem milobe svoje v moje ubogo življenje, ki me je nosila na rokah, ki sem ji bil vse in ki je potem izginila od mene, kakor izgine vila sredi noči z luninim svitom! Morala je to ženska biti kakor boginja in čista kakor božji!