Njegova milost, gospod deželni maršal, preponira, da je začul v veliko svoje strmenje (mit höchster Verwunderung vernomben), da se je ravnokar sprejeti Sonce oženil s hčerjo nekega ranarja in da je s tem, ker so še celo nekateri rokodelci premisleka imeli, vzeti jo, vsem gospodom in večno sramoto (einem ewigen Fürrupf) nakopal; ne bi ji bilo tedaj umestno, njega in njemu enake izključiti iz deželanov ter mu vzeti deželansko pismo?