Zinzendorf pa je vodil mlado gospo v sredi med strmečo družbo do cesarjevega sedeža. Tam se je zgrudila na kolena in rdečica ji je čez in čez zalila zorno lice. V ti svoji sramežljivosti in tesnobi bila je krasnejša od, katero so nekdaj opazovale nepoklicane oči v deviški kopeli.