Vsakemu je bilo do pičice skoraj odkazano mesto, kamor se je moral postaviti. Na cesarjevi desnici stal je deželni maršal z golim mečem; nekoliko niže deželni glavar, potem škof s Pedene in drugi deželni prelati, izvzemši zatiškega opata, katerega je trla huda bolezen. Na levici cesarjevi postavil se je deželni kancelar Hoahim grof Zinzendorf, ki se je prvi z besedo oglasil ter - kakor trdi letopisec - z veliko zgovornostjo razložil zbranim stanovom voljo vladarjevo.