Med nama rečeno, koprni moj meč po trenutku, ko vas bode kresnil po zabavljajočih ustih, iz katerih mečete sedaj pene kakor raztogočen konj, ki se brez uspeha upira ostrogam, tičečim mu v trebuhu!«
»Izvolim si torej vas, vitežič brez domovine in brez imena!« odgovori Sonce porogljivo, »dasi ni posebna čast, boriti se s človekom, ki so ga pobrali morda v koprivah za plotom in ki ne zna, kdo so mu bili roditelji!«
Po groznem tem napadu je nastala taka tišina med zbranimi, da se ni čulo drugega nego tu in tam brskanje konjskega kopita.