Sveta mamika božja na Šmarni gori, v zlat plašč si zavita in že dolgo me je bodel v oči, da bi ti ga vzel, ker vendar ne čutiš ne mraza ne vročine! Jaz sem pa revček, poleti mi je vroče in pozimi me zebe. Plašček sem ti hotel vzeti, a sedaj, ko si mi ti tako znatno pomagala, sedaj, ko si mi tega peklenskega kneza dala v pest, da so cekini kar deževali od njega, zagovoril sem se, da ti pustim še tisti plašček - za eno leto!