Zaradi tega greha tepe me nadloga in tepe me Bog, tepla me bodeta - do trenutka, ko se bode sklenila zelena ruša nad menoj!«
Engelbreht je govoril te besede s tako izvrstno premišljenim naglaševanjem, da se niti za trenutek ni čutilo, da mož taji svoje prave občutke ali da jih samo hlini. Vse se je čulo naravno, iz srca skesanemu grešniku kipeče!