In Engelbreht je prebledel, kakor bi niti kaplje krvi ne imel v nežnem svojem obrazu.
»Naj mi je dovoljeno, Veličestvo« - in tu je Lobkovic sklonil koleno v prah - »da razložim, česa je iskal vitez Sonce na. Če mi je dopuščeno, potem bom govoril, Veličestvo!«