Tik pota je med gostim vrbovjem in olšjem šumel potok in napravljal tu in tam v ilnati zemlji precej globoke tolmune, obraščene z bičjem in ločkom. Na drugi strani pota dvigalo se je s smrekami in bukovjem prepreženo strmo robovje, s kojega se je tedaj, ko je svojega konja ustavil, vzdignila mnogobrojna tolpa divjih golobov ter z močnim šumom plaho odplula v zakajeni mah. Na vse strani obračal je svoj obraz, da bi opazil kje človeško selišče.