K sebi poklical je Volka Engelbrehta in Vajkarda ter vprašal sedaj po tem, sedaj po onem. Sreča Turjaških cvetela je tisti dan šopirno, in kakor pomladanskega sonca rahli žarki razlivala se je cesarjeva milost nad Vajkarda in ponosnega njegovega brata. Ali že so se zbirali črni oblaki, ki so grozili zakriti to sonce ter s hladno točo posuti šopirni cvet šopirne sreče turjaškega pokolenja!