Po ti cesti odrinil je potem tudi Leopoldus. Le malo imel je s seboj; v varstvo izborni ti družbi pa je jezdilo za njo deset oboroženih hlapcev. Ubogi, ki je tik ceste ril po neplodovitem polju, pa se je čudom čudil, kako da je zašla tu sèm ta oborožena tolpa, danes, ko je vendar vse odhitelo v belo Ljubljano, da bi gledalo cesarja in vladarja.