»Veličestvo,« odgovoril je Lobkovic hladnokrvno, dasi se je srdil, »moji zobje so za sedaj moja edina moč, in radosten sem, da mi še trdo stoje v čeljustih! Pač pa opazujem pri našem vojvodi, da izgublja zobe, da se sumljivo stara in da bode Vašemu Veličestvu skrbeti za sposobnega naslednika!«
Prebledel je Vajkard in strupeno je pogledal po Lobkovicu.