Lagano se je spustil po veji proti zidu ter končno prilezel čisto do zida in do starega gnezdišča. To je bilo prazno, in samo nekaj suhega, pikasto listastega listja ležalo je v njem, kar se je videlo iz dalje kakor drobna jajčka.
»Kje se naj sedaj v jeseni dobe ptičja jajca po gnezdiščih,« zjezil se je, »in sam peklenski satan me je udaril s slepoto, da sem videl nekaj, kar se vidi le v cvetoči pomladi!«