In jaz sem menil, da je boginja. Nagnila je glavico kakor roža, če jo poljubi prvi sončni žarek; razprostrla je trepalnice in je luč svojih pogledov razlila name, in vse občutke in vse misli mi je pretopila zavest, da je to ženska, ki mi jo morda pošlje večno milostni bog, da zatre pregrešne strasti v razuzdanem mojem srcu, da me prekrsti in prerodi v novo človeško bitje. Ker to vem, kar sedaj počenjamo, Aricaga, vendar ne bodeš trdil, da je pametno življenje!«