Mala okna, oblačene stene, tu in tam raztrgana streha, vse to je dajalo poslopju že tiste dni toliko da ne ravno tisto podobo kot danes, ko je ostalo o slavi in bogastvu Turjačanov le malo spominov! Na grajskem zidu je slonelo nekaj topičev, ki so melahnolično zrli v dol, prav kakor bi sami ne vedeli, čemu so tu gori. Vrabiči so jih obletavali in skoraj se je smelo sklepati, da so nosili gnezdišča v žrela, ki so od nekdaj grmela z ozidja ter smrtonosno pozdravljala napadovalca!