Nato si je general obrisal čelo ter v duhu še enkrat premlel svojo govor, o katerem piše naš letopisec, da je bil ‘eine zierliche Oration’.
Takrat je dospela dolga vrsta cesarskih karoc do mesta, kjer si je postavil Aricaga svoje jezdece. Z rjovečim glasom jima je zapovedal, da so izkazali salut vladarju; istotako je komandiral tudi baron svojim kompanijam salut: zapele so trombe, začul se je turškega bobna doneči glas, in globoko do zemlje so se povesili prapori!