Najel me je gospod, tisti turjaški fantiček, in plačal mi je dvajset rumenih cekinov, da sem vam vzel gospo. Nerad sem to storil, gospodine, dragi gospodine, a človek mora živeti. Poglejte, kar pridelamo, to nam vzame graščina; gospod na gradu se debeli kakor jeseni, a mi stradamo, da bi žrli zeleno travo - če bi tudi graščinska ne bila!«