In nato je deževalo do večera, 𠆪ls ob der Himmel mit den Bewohnern Laibachs über die Abreise des innigstgeliebten Landesvaters und der besten Landesmutter weinte’.«39 38 Tako smo prispeli do konca našega dela, h kakršnemu naj bi si prizadeval brez zardevanja sleherni častni človek. Preživeli smo veliko epoho ‒ veliko, ker je bilo stvari težko voditi. In več kot velik je rezultat dosežene enotnosti tistih, ki imajo voljo in moč do dela. 39 Ko da bi tudi nebo skupaj z Ljubljančani objokavalo odhod najljubšega cesarja in najboljše cesarice.