Kaka izredna čast!« je zagostolela ter odhitela v predsobo, da bi ondi sprejela nepričakovanega, a vendar tako milega gosta. Tedaj je bil ljubljanski vse kaj drugega, nego je dandanes. Dandanes tiči stolice sv. v ozki svoji hišici, ima nekaj gospodov, ki prihajajo k njemu na hrano, zahaja redno v pisarno, a sicer se ne meni za ves svet, tako da ima včasi toliko pomena, kakor ga ima v Novem mestu, ali pa kvečjemu nekoliko več pomena, nego ga imajo na Koroškem, kjer je skoraj vsak drugi boljši župnik!