Zategadelj je nadaljeval: »Vsakemu cvetu treba svojega podnebja. V ledu ne uspeva niti ponosna lilija niti dišeča roža! Nikdar ne odpustim gospodu Bogu, da vas ni zasadil pod sončno nebo naše divne Toskane, ampak da vas je udaril s slepoto, da si sami ne želite v kraje, kjer bi kraljevali, zapovedovali in osrečevali vdane svoje robove!«