»Pardon, grof Turjaški, sem prav čul?« De la Ferronays je spustil svojo plesalko izpod pazduhe, se postavil pred mladega Turjačana in ga meril od nog do glave. Kakor jeklo trd mu je bil glas: »Torej menite, da vam« ‒ to je posebno naglašal ‒ »naša družba ni dovolj dostojna?«