Če pa vas gledam, grof, si pa prav živo predočujem, kak obraz je napravljal vaš, ko so ga ljubljanski meščančki na vislice ‒ pardon ‒ na krvavi oder vlekli!«
Ker jo je v resnici ljubil in ker se mu je v zlobnosti, s katero mu je grenila tisti trenutek, dozdevala še lepša in pikantnejša, je molčal. Pa ni odnehala: »Ne štejte mi v zlo, a smejati se moram!