Ko je za nekaj trenutkov razgovor utihnil, se je Luiza obrnila proti svojemu sosedu, grofu, ter izpregovorila nepopisno ošabno: »Da, da, grof, kdor ni več mlad, vidi povsod otroke!« Vsaka besedica se je umela: pri tem pa je bila kontesa besedico »mlad« še posebej poudarila. Tišina je bila, da bi se bila čula igla, če bi padla na tla; a Luiza je zrla nedolžno okrog, prav kakor da ni hotela nikogar žaliti, dasi je v resnici hotela do živega zadeti svojo nasprotnico.