Sedli so takoj k mizi in mati je posadila nanjo veliko skledo češpljeve kaše, ki so jo tedaj že imeli za dobro dijaško pašo. Obeda se je udeležil tudi devetletni edini domači sin Janezek, slabotno otroče, bledega obraza in velikih, plašnih oči, ki so nekako naprej oznanjevale žalostno usodo tega revnega Topolščakovega potomca! Preden se je usedel k jedi, je moral gospodu stricu dati »srečo«, nato pa moliti, ka kor je bila tedaj lepa krščanska navada po kravjedolinskih hišah.