Že so se oglasile ostre besede, že so se iztegale roke po Dagarinkinih kitah, in gotovo bi se bil vnel pretep, pri katerem bi bila brez dvojbe tekla kri matere Špickramarice, da nista prihitela na lice prepira gospod, tedanji šentpetrski župnik, in, njegov kaplan. Oba sta z velikim naporom ukrotila množico, tako da je gospa Dagarinova lahko pobegnila ter zdravo odnesla svoje telo. Ostala pa ji je velika sramota, a tudi ta je ni izpokorila: njena ljubezen do semenišnika se ni ohladila, nasprotno, z vsakim dnem je plapolala z višjim plamenom.