Videlo se je, da mu mlada vdovica ne povzroča nikakih skušnjav: če se je včasi, ko je pri kosilu jedel njeno, naslonila na njegov stol, presedel se je takoj na drug stol. Mati in oče sta bila žalostna, Dagarinka pa se je kar zvijala od obupne svoje ljubezni.
»Saj je vendar duhovnikov preveč,« je tarnala mati.