Pa je bila podobna pohojeni roži in do prejšnje čilosti se ni mogla opomoči. Niti delati ni mogla, podnevi je lazila od cerkve do cerkve, noči pa je prejokala in spati ni mogla. Vlačila se je okrog škofije in koprnela je, da bi vsaj enkrat še videla njega, katerega je v duhu neprestano imela pred sabo in ki jo je spremljal v sanjah.