Teh govoric se je spominjala Češkova gospica in nekako nagajivo je odgovorila: »Za bolečine, principe, dobite brez dvojbe tolažbe pri signori Boronijevi!« Da ga je strela osmodila, bi ne bil močneje vihtel svojih rok, nego jih je vihtel v tistem trenutku. Ni ji mogel odgovoriti, tako je osupnil, oziroma tako osuplega se je delal.