, Piškotovi materi, niso bile všeč Urbanove ošabne besede, a všeč so ji bili njegovi in prenesla bi bila še kaj občutnejših, nego bi bila dopustila, da bi jih bil štonglajtar zanašal k sosedu, čigar malo hišico je imel ravno pred nosom, če je pogledal skozi okno pri Piškotovi gostilni. Medtem je Topolščak ponižno tičal za vrati. »Ali češ kaj piti?« vpraša.