Z velikim veseljem je počivalo škofovo oko na mladem plemiču. Ta grof je bil prav orjaška postava in nikakor ne kaka vitka bilka, kakršni so današnji potomci te znamenite kranjske rodbine, ki so tako nežni in šibki, da bi jih kmalu sapa odnesla, če bi premočno zapihala od Vesele gore sèm. Grof je bil visok kot cerkven stolp, a rodbinski znak grofov z je bilo videti tudi na njem: pod nosom mu je tičal mogočen širokih in močnih brk, kakor jih imajo le malokdaj mladeniči v tej dobi.