Pomisli, zdaj imam tudi korarja Grisonija, poprej ga je imela Štrajnarjeva, tisto sitno babišče, ki stanuje za Gradom in ki vsakega človeka obere. Pomisli vendar, še gospodom korarjem ni prizanašala ta grdoba!« Komarjeva je gledala predse, kakor da je ravnokar zazeval pred njo globok prepad.