Slišala je govorico o starem steklarju z Mestnega trga in o mladem Smoletu z Dunajske ceste. Pojasnila ni zahtevala, ker ji je bilo itak vse jasno. Jed in pijačo, katero je nosila v rokah, je takoj odložila, pristopila k Škiletu, ki ni slutil nevarnosti, ter mu ‒ sek sek ‒ od desne in leve priložila dve gorki, da so Čeljustniku v hipu zazvonili vsi zvonovi kranjske dežele.