nova beseda iz Slovenije

Ivan Tavčar: Izza kongresa, poved v sobesedilu:

Samo ob sebi se ume, da se jim niti sanjalo ni, da bode trobojnica, katero so burbonski kavaleristi v nad sabo vihteli, metala tako dolgo senco, da bode le-ta segala tudi do neznatne tedanje bele Ljubljane! Kvečjemu so zvečer, sedeč pri okroglih mizah, bodisi pri »Divjem možu« na Mestnem trgu ali pri »Belem konjiču« v Glediških ulicah, z nekakim svetim trepetom poslušali upokojenega uradnika, ko jim je iz uradne »Ljubljančanke« (ki se je že tedaj imenovala » Zeitung« ter jo je v potu svojega obraza izdajal in urejal gospod pl. Kleinmayr) tolmačil, kako ostudno in nehvaležno so se vedli Napolitanci nasproti svojemu kralju, ki jih je vendar tako očetovsko ljubil in v svoje kraljevsko srce zaklepal. Da so bili vsi meščanje, kakor pri »Divjem možu« tako pri »Belem konjiču«, soglasnega mnenja, da bi bilo najpravičnejše, če bi generala Pepeta in druge napolitanske despote za pete na drevesa obesili, tega pač ni bilo treba posebej naglašati.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA