Ta je bil predmet tisti veliki in globoki ljubezni, ki je polnila našo nežno in ljubko Luizo. Vzor vseh vzorov ji je bil, v njem so se osredotočile vse njene želje, njemu sta bila vdana njeno telo in njena duša! Ko ji je bila mati povedala, da so se stvari tako zasukale, da se vendar preselijo na kongres v Ljubljano, jo je hotela v prvem trenutku zapustiti zavest in kri ji je zasilila k srcu, da ji je bil obrazek kakor sveča.