Še dolgo časa po kongresu, ko je bilo drugo že vse pozabljeno, so pobožne Ljubljančanke govorile o grdem laškem kralju, ki je bil tako debel, da ni mogel po stopnicah hoditi, da so ga morali strežaji po njih nositi, in ki je pustil na Lepušičevem »ganku« zid prebiti, samo da je mogel zahajati k svoji b‒. Dne 10. januarja popoldne je dospela nadvojvodinja, princezinja salernska, hči našega cesarja in soproga princa salernskega, drugega sina kralja. Postala je pri kralju obeh Sicilij ‒ »der jedoch die geliebte Schwiegertochter sogleich zu ihrem erha benen Vater, dem von Oesterreich, in die begleitete«4. (Laib. Zeit.)