Čujmo, kako piše o ubogem v svojem dnevniku: »Že vdrugič me je doletela naloga, da ga zopet spravim pokonci, ker ima žalostno navado, zmeraj zopet pasti. Je pač obilo kraljev, ki so vere, da je prestol samo fotelj, na katerem se prijetno zaspi. V letu 1821 pa je tak spalni stol prav nepripraven in le slabo z žimo natrpan.«