Že je rumenelo listje po gozdovih in iz grmov so žvižgali kosi na samotno mimoidočega kaplana. Vrezal si je bil grčevo palico v gošči in nanjo je opiral težko telo, če je moral preskočiti lužino sredi blatnega pota. Blizu Zminca, na mestu, kjer je gosto jelševje rastlo na obeh straneh ozkega pota, je srečal gospoda človek, ki je tudi sam korakal po stezi proti Loki, tako da je zdajci stal pred, ki je na vse drugo mislil, nego da se bo srečal v tej samoti z Jemejem, očetom, predikantom iz Kranja!