Druščino mu je delal star berač, z, ki je z veliko slastjo zajemal iz sklede pred sabo.
»Pavía se pravi tisti vasi,« je govoril berač neprestano, »in daleč tam na Laškem leži. Imenovali so nas loncknehte in v vrsto smo se postavili ter lahko rečem, da smo imeli sulice daljše od žrdi pri vozeh, In s temi smo bodli in stali kakor zid.