A ničesar ni mogel dobiti in končno je med tihim preklinjanjem zopet odrinil po grmičastem bregu. Izza hruške ga je opazoval naš znanec z in pritiskal roke k trebuhu, da bi ne bil izbruhnil v glasen smeh. Udušenega petelina pa je bil spravil v svojo malho in sedaj, ko je Stopistran odhajal, je govoril za njim: »Ali misliš, da mi spimo, kadar kradeš?