»Kaj, da bi govoriti ne smela?« ‒ in zdajci se je našopirila kakor jarčica, če se ruje s svojo sorodovinko, in vstala je, suho roko je v pest stisnila in proti predikantu jo je dvigala ‒ »in sam Kristus se mi prikazuje, in mi ukazuje: govori in oznanjuj pokoro!« Govorila bi bila še in se pénila, da se niso tedaj odprla vrata. V sobo pa je stopil mož precèj trebušat, z dobrovoljnim obrazom.