Dvignila se je z ležišča in pričela moliti dolgo molitev; vstala je, še pogledala ni enega ni drugega in prišla k mizi, prav kakor vsi drugi. »Saj bo vendar večerjala,« je dejal hišni gospodinji; »to mora biti bogoljubna hiša, da jo mati tako časti.« In materi Dobničanki se je dobro zdelo in čutila je res veliko čast, ki je doletela nje hišo!