Ko se pričenja naša povest, sta tesala pred hišo hlapca smrekovo, ki naj bi se porabilo nekje v gospodarstvu. Solnce je obsevalo vso dolino in tuintam je sapa zavela, da se je zibalo rumeno žito, ki je v klasju stalo na njivah. »Že spet je ta vrag tu!« je izpregovoril hlapec in z roko pokazal proti polju.