V tej divji samoti je stala kmetiška hiša, zložena od velikih hlodov in pokrita s slamo, kakor se vidi še dandanes včasih v Loškem pogorju. Ko se pričenja naša povest, sta tesala pred hišo hlapca smrekovo, ki naj bi se porabilo nekje v gospodarstvu. Solnce je obsevalo vso dolino in tuintam je sapa zavela, da se je zibalo rumeno žito, ki je v klasju stalo na njivah.