In prišlo je kmalu leto, ko je tudi njemu zapel zvonček: vivere non poterat!
Zrno za zrnom gre v zemljo, ali iz zemlje pa zopet izhaja zrno za zrnom!
Tako se je pripetilo, da sem bil enkrat še celo na svatbi na Jelovem brdu, takrat, ko je dajal svojo hčer Skalarjevemu, ki je pri njem, kakor veste, zvesto in pridno služil.