VI Krenila sva nato iz dvorane svetáh spoznavalcev blažene teorije in za bosonogo stražo stopala po dolgem hodniku ‒ kakor jih je bilo brezštevilno v mestnem ozidju ‒ dokler nismo prisopihali pred široka vrata, kjer je zopet stal stražnik z debelo sulico v roki. » ti stanovanja patra polkovnika!« izpregovori vojak, ki je bil brez dvojbe načelnik straži, katera naju je spremljala. »Počakajta, da pozovem, ali hoče visokočastiti prelat in polkovnih tebe, tujca, videti še danes, ali ne.«